Cilj

Cilj Kodeksa etike zavetišča za ženske je zaščititi pravice žensk, ki iščejo zatočišče, in njihovih otrok ter podpreti osebje, ko se sooča z etičnimi vprašanji. Pomembno je, da se Kodeks etike nenehno posodablja in da ga osebje redno pregleduje.

Zavetišče za ženske daje velik poudarek spoštovanju tistih, ki ga iščejo. Osebje si prizadeva zadovoljiti potrebe žensk in otrok. Vse ženske so dobrodošle in jim nudijo pomoč s profesionalnostjo in prilagodljivostjo.

Odgovornost do tistih, ki iščejo pomoč v Zavetišču za ženske

1. Osebje zagotavlja spoštovanje temeljnih človekovih pravic, samoodločbe in zasebnosti prejemnikov storitev. Osebje si prizadeva za vzpostavitev medsebojnega zaupanja in zagotavljanje podpore, ki jo zaznamujeta poštenost in spoštovanje. Ženske, ki poiščejo pomoč v zavetišču za ženske, imajo nadzor nad svojo potjo in se odločajo po svojih lastnih pogojih.
2. Osebje v zavetiščih ali med razgovori ne diskriminira žensk ali njihovih otrok, temveč vsem zagotavlja primerljive storitve. Naloga osebja je, da se zaveda statusa različnih družbenih skupin, ki iščejo pomoč v zavetišču za ženske. Osebje mora upoštevati tudi vpliv lastnih vrednot, prepričanj in privilegijev na pristop, podporo in nasvete, ki jih nudi.
3. Člani osebja zagotavljajo, da se njihov položaj in znanja ne uporabljajo za žaljenje, zatiranje, škodovanje ali zatiranje žensk in otrok, ki iščejo zatočišče. Članom osebja je tudi prepovedano izkoriščanje odnosov s prejemniki storitev za osebno ali poklicno korist.
4. Osebje je odgovorno za to, da ne vzpostavlja spolnih ali osebnih odnosov z osebami, ki iščejo zavetje, bodisi v resničnem življenju bodisi prek družbenih medijev/interneta. Enako velja za tiste, ki se usposabljajo v zavetišču. Če med anketarji in svetovalcem obstaja razmerje, prijateljstvo ali poznanstvo, ko oseba išče storitve intervjuja v zavetišču za ženske, bo prejela storitve svetovalca, ki ji ni znan.
5. Člani osebja stopijo v stik z ženskami in otroki, ki so poiskali pomoč v zavetišču za ženske, le, če je to zadeva zavetišča. Takšen stik mora biti v posvetovanju z neposrednim nadzornikom.
6. Zaposleni ne smejo sprejemati daril ali storitev od prejemnikov storitev Ženskega zavetišča. Izjeme so majhna darila majhne vrednosti. Vendar pa Žensko zavetišče kot neprofitna organizacija lahko sprejme večja darila.
7. Zaposleni ne opravljajo svojih delovnih nalog pod vplivom alkohola ali drugih opojnih substanc, ki bi lahko vplivale na njihovo presojo in/ali vedenje.

Zaupnost/nerazkritje

8. Člani osebja spoštujejo zaupnost vseh žensk in otrok, ki poiščejo pomoč v zavetišču za ženske. Člani osebja ne razpravljajo o težavah žensk in otrok zunaj delovne skupine in ne razkrivajo osebnih podatkov, ki jih izvedo pri svojem delu zunaj ustanove. Sporazum o zaupnosti, ki ga člani osebja podpišejo ob začetku dela, ne preneha veljati ob prenehanju delovnega razmerja. Člani osebja se med seboj ne razpravljajo o težavah žensk in otrok na družbenih omrežjih. Komunikacija zunaj ustanove o ženskah in težavah, ki se obravnavajo v zavetišču, naj poteka le, če je to potrebno, in naj bo čim manjša. Poleg tega je treba paziti, da njihove težave niso osebno prepoznavne v drugih komunikacijskih aplikacijah, razen če je to potrebno.
9. Člani osebja obvestijo prejemnike storitev o zaupnosti in molčečnosti, ki velja za vse delo v zavetišču za ženske.
10. Zaupnost se lahko krši le, če to zahteva zakon ali če obstaja očitna nevarnost za prejemnika storitve ali druge. Zaupnost se krši tudi, če je od stanovalca ali intervjuvanca prejeta podpisana zahteva.

Splošne odgovornosti zaposlenih žensk

11. Pomembno je, da si strokovnjakinje prizadevajo ohranjati svoje strokovno znanje in spretnosti pri svojem delu. Strokovnjakinje se spodbujajo k branju strokovnih člankov, udeležbi na srečanjih ženskih strokovnjakov in preučevanju akademske literature, ki obravnava nasilje in njegove posledice.
12. Če se pojavijo etična vprašanja, se morajo zaposlene ženske posvetovati s sodelavkami na timskem sestanku ali poiskati nasvet pri svojem neposrednem nadrejenem, izvršnem direktorju in, kjer je to primerno, upravnem odboru Združenja ženskih varnih hiš. Upravni odbor je odgovoren za končne odločitve glede etičnih vprašanj, če so mu ta predložena.
13. Če zaposleni javno govorijo ali pišejo v imenu Zavetišča za ženske, morajo biti pri svojem govoru in pisanju objektivni ter si tako prizadevati za ohranjanje zaupanja javnosti v Zavetišče za ženske. Pomembno je tudi, da zaposleni jasno ločijo med tem, kdaj govorijo javno, v svojem imenu ali v imenu Zavetišča za ženske.
14. Če želi oseba, mlajša od 18 let, uporabljati storitve Zavetišča za ženske, jo morajo zaposleni obvestiti, da je Zavetišče za ženske dolžno prijaviti nasilje, ki mu je bila oseba izpostavljena, organizaciji za zaščito otrok.

Obravnavanje pritožb/predlogov v zvezi z zaposlenimi ženskami

15. Zaposleni, ki se zaveda kršitve kodeksa ravnanja s strani sodelavca, naj o tem obvesti svojega neposrednega nadrejenega. Resnejši primeri se obravnavajo na sestankih vodstva.
16. Predloge ali pritožbe glede zaposlenih žensk, prejete od prejemnikov storitev ali partnerjev, je mogoče predložiti izvršnemu direktorju.

Kršitve kodeksa ravnanja se jemljejo resno in izvršni direktor odloča o tem, kako se nanje odzvati.